Tako izgleda eden od teh 'kafičev'. No v bistvu je to že čist spodoben lokal. Posebnost premnogih takih lokalov so pršuti, kateri visijo nad šankom. Pa ne me vprašat zakaj, tudi sam sem se večkrat spraševal (v Barceloni je tudi tako) zakaj so tam. Predstavljajte si lokal v večernih urah, prepoln gostov, katera večina veselo vleče cigarete in cigare...ni kaj, najprej sušeni na 'burji' nato še dimljeni... :-) Tisti sendvički so t.i. 'bocadilosi' oz. prigrizki, kateri moram rečt da zlo pašejo po eni 4 pivi... ;-)
Med debato (ehm, pitju) v enem lokalu smo na ulici uzrli neko uro, katera je odštevala. In ker v tem mestu vsaj v kratkem ne bo ne Olimpijskih iger in ne svetovnega prvenstva v nogometu smo povprašali barmana čemu je ta ura namenjena. Ura odšteva čas do naslednjega norenja pred biki po mestnih ulicah. V čast San fermina grupa norcev teka po ulicah pred razjarjenimi biki...Več o tem izveste
tukaj.
No, to je ena izmed ulic, po kateri biki lovijo 'ovce'...
Bik je nekakšen neuraden simbol tega mesta. Spremlja te na vsakem koraku. Ta je izgledal malo jezen... :-)
Zgodaj popoldne smo prispeli v dvorano, kjer se je odvijala tekma 1/8 finala EHF lige prvakov med ekipama Portland San Antonio in Gold Clubom. Vsi smo pričakovali 'High tech' dvorano (ker je bila zgrajena nekje v začetku tega tisočletja in ker se ima domača ekipa za 'najboljšo na svetu') prišli pa smo v...ehm...šolsko dvorano. No, ne glih šolsko ampak dvorano univerze. Wi-Fi internet - kaj je to? Delovni pogoji za novinarje izpod vseh kritik (no, ja, mizo so imeli). Pred in po tekmi je ene 4x zmanjkalo elektrike, slabšo elektro omarico sem videl samo še na Kubi. Tdi luči na stropu so bile ena je vlekla na modro, druga je utripala na rumeno...Smo pa preživeli tudi to. Kako fotko od tekme nalepim kak drugi dan :-)
